Archive | oktober 2012

Skyfall – 50 let Bonda, Jamesa Bonda

Flemingov svetovno znani tajni agent je dopolnil 50 let. Ja, tudi Bond se stara in to je tudi osrednja tema 23. Bondiade z naslovom Skyfall. Če je bil Bond v svojih preteklih različicah ‘poster boy’ za najnovejše tehnološke dosežke, se tokrat spogleduje s preteklostjo in deluje po ‘old school’ principu.

Skyfall

Včeraj se je zgodila premiera Radia 1 in kot se za tako pomembno obletnico spodobi, so jo pospremila oborožena Bondova dekleta ter posebni gost. Gost, ki je, tako kot Bond sam, v službi njenega veličanstva – angleški veleposlanik. Gospod Page je mimogrede zelo simpatičen in sproščen gospod. Preden se je opravičil in začel s svojim angleškim govorom, je celo spravil skupaj nekaj stavkov v slovenščini. Seveda z neprecenljivim angleškim naglasom. Prijetno so nas presenetili tudi s simpatičnimi aluminijastimi flaškami Heinekega in porcijo kokic, po filmu pa se je zabava nadaljevala, ponovno z glavnim sponzorjem Heinekenom in prisrčnimi mini kanapeji.

Skyfall

Če se vrnem nazaj k filmu…Skyfall je dolg dve uri in pol, vendar mine kot bi mignil (vsekakor pa ne priporočam maksi coca-cole ob ogledu). Izmed Craigovih Bondov je ta moj najljubši – hladen, vroč, izvrstno posnet, svetovljanski, sanjski in pristen hkrati. In mimogrede, če prvo Bondovo dekle (oz. pomočnica) s svojo izbiro oblačil kar malo razočara, Bondovo dekle št. 3 (oz. ‘bad girl’) več kot nadoknadi. Predvsem njen styling iz casinoja je čista popolnost. Bondovo dekle št. 2 se pojavi le za trenutek, dalje pa raje ne bom komentirala, da vam ne izdam preveč.

Skyfall

23. liffe

Po množici poletnih festivalov in krajšem jesenskem zatišju se spet bliža kulturna injekcija v obliki ljubljanskega mednarodnega filmnskega festivala oz. krajše liffe-a. To je definitivno moj najljubši ljubljanski dogodek in redno ga obiskujem že zadnjih 10 let. Letos imam torej pravo okroglo liffe obletnico! Žal nobena izmed mojih rednih soobiskovalk te dni ni na voljo (ena se je vrnila k študiju na otoku, druga pa se pripravlja na materinstvo), tako da bo letošnji liffe grenko-sladek. Lani sem si z njima ogledala Melanholijo in Gospodinjo in obeh filmov ne morem prehvaliti. Najdražjega sem že prepričala (hvala, dragi!), da si greva letos ogledat Angelski delež (britanska komedija z viskijem v glavni vlogi, oglejte si trailer), na seznam bo pa vsekakor treba dodati še kaj. Na primer:

  • Zunaj, v originalu El Campo (In the Open) – obožujem psihološke drame, tako da mora biti na spisku vsaj ena
  • Otrok iz zgornjega nadstropja, v originalu L’Enfant d’en haut (Sister) – druga plat Švice, zveni obetavno
  • Misija Argo, v originalu Argo – zadnja stvaritev Bena Afflecka je požela vrsto pohval in glede na to, kar je pokazal v The town, ne dvomim, da je tudi Argo odličen. Je pa res, da bo vsekakor dostopen tudi kasneje v vseh kinematografih.
  • Resničnost, v originalu Reality – italijani so mojstri satire, tako da me res zanima, kaj je tokrat spravil skupaj režiser Gomorre
  • Začetniki, v originalu Beginners – Ewan McGregor in Goran Višnjić, to je vse, kar potrebujem za odločitev

Komentarji, plani in ocene že ogledanih filmov zeloo dobrodošle!

Nedeljski brunch

V nasprotju z današnjo gradbeno nabito nedeljo, je bila prejšnja ena redkih počasnih, mirnih, prostih nedelj. Tako sva se z najdražjim odločila, da bova kljub krulečim želodčkom izpustila zajtrk in odšla v trgovino. Na nakupovalnem listku: čebula, paradižnik, jajca, mocarela, slanina. Plan: brunch. Do najine vrnitve domov okrog pol enajstih je lakota že pošteno pela, zato je bilo potrebno pohiteti. Postopek je bil sledeč:

UntitledNedeljski brunch 3Nedeljski brunch 4Nedeljski brunch 5Nedeljski brunch 6Nedeljski brunch 8Nedeljski brunch 9Nedeljski brunch 10

Sesekljala sva pol čebule ter polovico vrgla na vroč ogenj, paradižnik narezala na majhne kockice (a izpustila semena) ter ga dodala dodobra premešanim jajcem (4) skupaj s ščepcem soli, popra in čilija. Ko je čebula rahlo porumenela sva pol mešanice vrgla nanjo ter počakala, da je bila na spodnji strani dovolj pečena za obračanje. Sledilo je, jasno, obračanje. Tu ni magičnega recepta, samo praksa. Če se omleta med obračanjem vseeno zlomi, nič hudega. Očitno je na zgornji strani še preveč surova, kar pa hkrati pomeni, da se bo ponovno sestavila, ko se obrne. Na pečeno stran sva dodala na koščke raztrgano polovico mocarele (da, polovico oz celo za 2 omleti). Ko je bila tudi spodnja stran lepo zapečena, sva jo prenesla na krožnik ter ponovila vajo še za omleto številka dve. Med pripravo druge omlete sva popekla še malo slanine.

Ko sva omlete pospravila (komaj, ogromne so!), sva izpraznila še ogromno granatno jabolko, ki se po takem obroku res prileže in vse skupaj osveži. Mimogrede, absolutno morate preizkusiti metodo ‘odpiranja’ granatnega jabolka, ki jo predlaga tale fante: 

Dober tek!