Arhiv | Vsakdan RSS for this section

Božiček 2015

Letos se je za moje darilo gospod Božiček zatekel h klasiki. Prinesel je večna YSL Touche Eclat in Shu Uemura klešče za trepalnice. Slednjih še nikoli nisem imela (gasp!!!), tako da jih ne morem posebej komentirat in so zaenkrat še projekt v izvajanju.

Shu Uemura eyelash curler

Touche Eclat torej. Legenda. Prvi pravi osvetljevalec. Ni tako bleščeč kot sem si predstavljala, ravno obratno, precej mat je. Ampak je končni efekt vseeno žareč. Sanja se mi ne, kako to deluje. V primerjavi z mojim prejšnjim, Clinique-ovim Airbrush concealerjem, je ta bolj prekriven, kar je vsekakor dobrodošlo, sploh za tiste s precej temnimi podočnjaki. Kar se osvetljevanja tiče pa je učinek bolj ali manj enak, pri čemer YSL-ova verzija stane ravno še enkrat več kot Clinique-ova. Tako da hvala gospod Božiček, bilo je fantastično darilo, zlato 🙂 Ampak ostajam pri svoji stalnici, dokler me ne prepriča kak novi kandidat.

YSL Touche Eclat

YSL Touche Eclat No. 2 Luminous Ivory

Odtenek številka 2 – Luminous Ivory. Kar nevtralen ton, tako da deluje tudi na moji rahlo hladni do rdečkasti koži. Enka bi bila mojemu podtonu še bolj primerna, vendar presvetla. Je pa dandanes na voljo veliko več odtenkov kakor jih je bilo ob izidu Touche Eclata oz. še do par let nazaj.

Upam, da je Božiček osrečil tudi vas. Lepo praznujte še naprej, veselega decembra še ni konec!

N

Advertisements

Priprave na veseli december

Pri nas doma smo po pravici povedano rahlo obsedeni z veselim decembrom. Ker je dogodkov malo morje, časa malo in se vmes prikrade še kakšen dopust in službeno potovanje, je treba praznične aktivnosti skrbno planirati.

Na pladnju so:

  • Prižig lučk v Ljubljani Prešernov trg, 27.11. ob 17:00: letos v Ljubljani prižigamo lučke en teden prej, skladno z ostalimi evropskimi prestolnicami. Ne pričakujemo nič posebej novega, ampak v svojem lastnem mestu je lučke ob spremljavi kuhančka obvezno it pogledat, če ne prvi dan, pa kasneje. Obvezna postojanka je tudi lupčkanje v jelki.
  • Miklavžev sejem v Kopru, Titov trg, 4.-6.12.: tegale bomo zgleda žal zamudili, kar je škoda, ker bo več kot 40 stojnic in hkrati še prižig lučk pred stolnico.
  • Božični sejem v Celovcu: Nisem našla podatka, kdaj se začne, zaključi pa se 24.12. Naša vsakoletna stalnica, stojnice so pestre, kuhanček diši in kosilo v obliki klobas, zelja in kruha je izjemno mamljivo. Če želite nakupovati tudi izven stojnic, pridite že na kosilo, trgovine po Celovcu so kar zgodaj zaprte.
  • Božični sejem v Portopiccolu, Portopiccolo, Sistiana, 18.-24.12., 10h-23h: V Portopiccolu sploh še nismo bili in nekako se mi zdi, da je božični sejem idealna priložnost za ogled idilične z lučkami še izboljšane lokacije. Pravtako pričakujemo obilo lokalnih dobrot. 5.-9. 12. imajo sicer tudi Miklavžev sejem, ampak mi se vsekakor odpravljamo na Božičnega.

 

Predlagate še kakšnega? Kaj, kar traja vse do novega leta mogoče?

Lumpi tek

Lumpi tek 2015
Od 20. ljubljanskega maratona je že skoraj dva tedna, pa vseeno. Ne morem mimo Lumpi teka, ki se ga je letos prvič udeležil tudi naš piščanec.

Ker se naš gospodič blazno rad pusti nosit in ni navajen velike količine ljudi, me je skrbelo, da se bo uprl, drl in zahteval it visoko (beri: na ramena). Ampak organizacija je fantastična, maskote so simpatične in čredni nagon naredi svoje. Tako da sva po začetnem šoku štarta kmalu zakorakala in kljub distrakcijam po poti (Volswagen je očitno naredil vtis na malega potrošnika) uspešno pritekla do cilja.

Sledila je prva medalja, diploma, slikanje z Duracell zajčkom in pripadajoča zajčja čokolada, zajčje zapestnice, Lumpi helijevi baloni in ogled štarta večjih otrok.

Nasploh je bila izkušnja fantastična in smo jo naslednji dan nadgradili še z ogledom štarta pravih maratoncev. Toplo priporočam vsem malim nadebudnežem!!

N

Čajna mrzlica

Kava mi je od vedno smrdela. Ko me je mama, zaprisežena kofetarica, poskušala postopoma navaditi nanjo, da bi imela družbo za ob kavi, mi je pripravila mleko s kavo namesto kave z mlekom. In sem ga vseeno zavrnila. Vedno smrdi enako.
Potem je sošolka v gimnaziji med malico nekoč naročila pravi čaj z mlekom. Zdelo se mi je bizarno, ampak treba je bilo poskusiti. In bila je ljubezen na prvi požirek.

Zisha
Od takrat sem strast vzdrževala najprej s Coop prodajalnami, kjer so vedno imeli boljšo izbiro Twinings čajev, kakor pri nas, nato se je pojavila Čajna hiša in z njo Cha, ki je afrero dokončno zapečatil. Potem sem pa prejšnji teden odkrila Zisho.
Zisha je nova prodajalna čajev, dostopna na zisha.si ali pa osebno na Glavarjevi 12 v Ljubljani. Odkrila sem jo čisto po naključju, ker je sodelavec, tudi strastni ljubitelj čajev, njihov sosed in je novo pridobitev prijazno delil z mano.
Nove pridobitve so:

  • Jagoda banana superior: beli čaj, zeleni čaj, bananin čips, koščki papaje, limonin granulat, koščki jabolka, koščki pomaranče, koščki jagode, aroma
  • Butterscotch: črni čaj, rdeči poper, kokos, čokolada, aroma
  • Pacifiško sonce: črni čaj, koščki pomarančne lupine, cvetovi vrtnice, žafranika, sončnično cvetje, koščki vanilije
  • Mate pražen: emmm…pražen mate 😉

Vse 4 toplo priporočam, ampak butterscotch je pa čez vse!

N

Bol, Brač

Ravno smo se dobro vrnili z že drugega zaporednega oddiha na Bolu. Na kratko je izkupiček sledeč: Žrebec je tečen, sklepam, da že razmišlja o ponedeljku in službi, Piščanec končno odhaja sam spat in to brez problemov (tok tok), Zver nam je očitno zamerila, ker smo jo za teden dni pustili pri mojih starših, jaz pa vam bom poskušala spesnit nekaj Bolovskih namigov, če se boste slučajno kaj odpravljali na ta konec.

Bol, Brač

Naj začnem z dejstvom, da je bil dopust FENOMENALEN! Eden boljših dopustov sploh, vsekakor. K temu je v veliki meri pripomogel gospod Boris iz turistične agencije Koki, ki nam je tokrat oddal kar svoj ogromen dvosobni apartma na popolni lokaciji med plažo in mestom. Dodaten bonus so bile želvice, ki živijo pri njih in so popolnoma navdušile Piščanca, ter Borisova gospa, ki nas je razvajala s paniranimi sardelcami in lokalnimi trači.

Plaža. Lefos nam je uspelo nemogoče – niti enkrat nismo šli na zloglasni zlatni rat. Prisvojili smo si sredinski delček plaže direktno pod našim apartmajem, kjer so Piščanca zabavali kamenčki, popoldne smo imeli senco in nikoli ni bilo pretirane gužve.  Lani som se ustavljali tudi na mestni plaži, ker je do psov prijazna in pa na uber popularnem kljunu, vendar smo bili z lansko najdbo tako zadovoljni, da smo jo vzeli za stalnico. Dodatna lokacija, ki bi se jo splačalo obiskati je zalivček za Ribarsko kučico, kjer je pravtako popoldanska senca in je plaža res krasna, vendar vključuje 15minutni sprehod iz mesta.

Hrana. za zajtrke in večerje smo poskrbeli doma, na kosila smo pa hodili ven. Iz lanskih in letošnjih izkušenj lahko poveme sledeče:

  • Gradele: že drugič naša otvoritvena lokacija, žar lokal, kjer navadno jemo meso. Prednosti so fantastična terasa z gosto senco in žar sredi nje, tako da vidiš, kako se tvoje meso peče. Ni ravno poceni, ampak drago tudi ne. Hrana brez pripomb.
  • Konoba Dalmatino: lokacija sredi ulice proti centru Bola je prav prikupna, predvsem pa je njihova prednost neverjetna prijaznost osebja. Hrana zelo dobra, cena primerna.
  • Scalinada: picerija z najboljšo možno teraso, s pogledom na bolov mandrač in celoten zaliv. Pice dobre, izbira široka, cena 50-70kn, kar je čisto v redu. Letos sem pri njih jedla špagete z morskimi sadeži, kar je bila napaka. Držite se pic.
  • Topolino: sami sebi pravijo picerija, kar je pa malo smešno, glede na to, da nudijo nekje 5 vrst pic. Osebje skrajno neprijazno, lokacija fantastična tik ob morju oz. promenadi in pice odlične, tako da se nekako odkupijo. Spet cena 50-70kn.
  • Ribarska kučica: restavracija, ki jo morate obiskati. Kot sem omenila, zahteva krajši sprehod, vendar je to vsekakor vredno. Kot večina lokalov na Bolu, je zvečer nabito polna, tako da je bolje imeti rezervacijo. Če si želite imetnitnih stolov na robu nad morjem, jo je bolje imeti tudi za kosilo. Če se odločite za nekaj izpod peke, je pa rezervacija sploh obvezna, ker zadeva traja 3 ure in si želite, da bo ob vašem prihodu že pripravljena. Na ta način delajo jagenjčka in hobotnico, ki je absolutno fantastična in jo morate poskusiti. Ob rezervaciji za pod peko bodo zahtevali akontacijo, ki vam jo ob prihodu vrnejo. Ponavaljam: must go!

Dogajanje. Mestece je čez dan prijetno, a mirno, zvečer pa zaživi, ulice so polne, restavracije prekipevajo in pogosto se kaj dogaja. Skozi celotno sezono imajo festival Bol Lito, tako da vas na glavnem trgu utegne presenetiti kak koncert, odprti kino, sejem lokalnih proizvodov in podobno.

Prevoz. Podobno kot lani, samo se od doma odpravili okrog 1h ponoči. Lani nas je bizarna ura postregla z absolutno prazno cesto, letos pa imajo ba hrvaškem neverjetno sezono, ki zahteva svoj cestni davek in tako smo ob 2h zjutraj na MP Jelšane čakali debelo uro. Tudi naprej je bila cesta neprimerljivo bolj polna kot prejšnjo sezono. Cestnina 8kn + 182kn, trajekt Split-Supetar za avto in dve osebi (1-3 leta stari piščanci imajo zastonj) 226kn. Nazaj smo se ponovno vrnili z zanjim večernim trajektom in ponovno se je to izkazalo kot dobra izbira, sploh glede na praznik (15.8.).

Upam, da so vam informacije v pomoč oz. da vam še bodo. Mi se bomo na Bol vsekakor že vrnili in to zelo kmalu.

N

Sladoled v mestu

Po krajši ohladitvi imamo spet poletje in z njim potrebo po toni sladoleda, vsaj tako je v mojem svetu, kjer velja, da je sladoled oh in sploh kralj cukra. Letos pri nas doma ne kupujemo več Sparovih S budget kornetov v abnormalnih količinah (čeprav so, roko na srce, odlični), ampak se trudimo, da bi šli čim večkrat s piščancem v mesto.
Torej…sladoled v mestu. Trenutno rotiramo pet lokacij (v vrstnem redu od slovenske navzdol):
grefinofacebook.com/pages/Grefino/844853015607513: tukaj se ustavljamo zaradi žrebca, ki mu je stisnjen sladoled nekaj posebnega. Sadni okusi so narejeni brez mleka in so odlični, pravtako temna čokolada, vendar pozor, ker se ga mimogrede stisne preveč in sploh čokolada je blazno nasitna. Ogromna izbira prelivov in dodatkov, ampak mi jih navadno ne jemljemo, razen kakšnega čokoladnega preliva.
aROMA – facebook.com/pages/AROMA-gelato-experience/1404959573054140: zanimive kombinacije, prikupen ambient in gugalnice namesto klopi za popestritev. Nisem še našla svojega naj okusa.
Zvezdazvezdaljubljana.si: vedno so težave s prostimi mizami, ampak sladoled vzameš to-go, to pač ni problem. Vedno je vredno namesto dveh kepic za isti denar vzet eno od sadnih 100% opcij. Preprosto fantastični so.
Cacao – cacao.si: največja izbira izmed naštetih, tako da se vedno najde kaj za vsakogar v skupini. Izmed naštetih gremo sem najredkeje, mogoče tudi zato, ker ga navadno obiskujemo v Portorožu in potem v Ljubljani iščemo alternative.
Vigovigo-icecream.com: Nov okus bela čokolada z ribezom je božanski. Obožujem tudi kombinacije z mascarponejem. In pa seveda čokoladni preliv na vrhu nikoli ne škodi (ponavadi vzamem belega). Definitivno moja najljubša sladoledna lokacija.

Katera je pa vaša izbira?

xoxo, sladoledni manijak

Wings for life world run Ljubljana

Wings for life world run Ljubljana
Danes se je zgodil Wings for life world run, dobrodelni tek za raziskave na področju poškodb hrbtenice. Bolj ali manj hkrati je potekal na ogromno lokacijah po vsem svetu (tudi v Ljubljani), tako da se je skupno nabralo celih 35397 tekačev. Druga posebnost teka je bila, da ni imel fiksne dolžine. Tekel si pač, kolikor si mogel, spremljevalna vozila pa so tekače pobirala po poti in jih vračala na štart. Ljubljanski rekorder je bil David Pleše, ki je tekel neverjetnih 59,74km (globalni rekord pa je znašal nepredstavljivih 78,58km).

Na sliki tekači letijo po Šmartinski, bi pa bil video veliko boljša predstavitev, saj bi lahko tudi slišali, kako so mimoidoči glasno vzpodbujali tekače. Super je bilo!

Meni je seveda blaazno žal, da se nisem pridružila 1340 ljubljanskim tekačem in tekačicam, sploh ker gre za podporo temi, ki mi je zelo blizu. Ampak za kaj takega bi bilo treba vsaj mesec prej trenirati, ker je od mojega zadnjega teka minilo že več kot leto in pol. Lahko pa ponosno povem, da sem včeraj zaključila svojih 90 dni Metamorphosis vaj in se danes odpravila na prvi tek! Za začetek le 2km, ker gre za čisto druge mišice in vrsto vadbe. Seveda sem dobesedno izgubila sapo, jutri me pa najbrž čakajo konkretne bolečine v nogah. Ampak počasi se daleč pride, sigurno bom kmalu spet v svoji stari tekaški formi in če se bo drugo leto Wings for life ponovil, bom vsekakor zraven! So pa donacije možne tudi brez udeležbe, tako da sem vsaj malo lahko sodelovala tudi letos. Svoje lahko prispevate tukaj.